Arabska skupnost, vpletena v spopade v zadnjih dneh na jugu Sirije, ki jo Izrael namerava braniti
V zadnjih treh dneh je Izrael bombardiral varnostne sile Sirije in sirsko prestolnico Damask druzi: napade je upravičil z namero, da zaščiti druško skupnost, ki živi v Siriji in s katero Izrael vzdržuje posebno tesne odnose. Na jugu Sirije že več dni potekajo spopadi, v katerih po trditvah Izraela sirske varnostne sile napadajo druze: bombardiranje Damaska je domnevno potrebno za preprečitev nadaljnjih napadov. „Ukrepamo, da rešimo naše druške brate,“ je v izjavi za medije zapisal izraelski premier Benjamin Netanjahu.
Za izraelsko vlado je zaščita sirskih druzov način, da si zagotovi podporo izraelske druzske skupnosti, ki ima pomembno vlogo v družbi in uživa veliko spoštovanje v državi.
Druzi so narod, ki šteje okoli milijon ljudi in živi v Siriji, Libanonu in Izraelu ter v nekaterih skupnostih v Jordaniji. Etnično so Arabci in govorijo arabsko, vendar jih njihova vera ločuje od vseh drugih skupin v regiji. Druzovska vera se je v 11. stoletju ločila od šiitskega islama, od katerega je ohranila številne značilnosti. Vendar so druzi osnovam islama dodali elemente judovstva, hinduizma in krščanstva ter platonske filozofije.
Ker je verska skupnost Druzov izredno zaprta, je bila njihova doktrina vedno precej težko razumljiva. Verjamejo v preselitev duš po smrti in na splošno zavračajo koncept javnih obredov in običajev. Skupnost se zbira vsak četrtek zvečer za razprave in meditacijo.
Druzi nimajo cerkvene hierarhije. Skupnost je razdeljena na dve skupini: »al-Džuhhal«, »nevedni«, tj. tisti, ki niso posvečeni v svete spise, ki predstavljajo okoli 80 odstotkov prebivalstva in živijo posvetno življenje, in »al-Ukkal«, »modreci«, ki poznajo svete spise in se posvečajo študiju in meditaciji.
Poleg verskih vidikov druzi sodelujejo v družbenem in političnem življenju držav, v katerih živijo, med drugim tudi z ustanavljanjem ali podporo političnih strank.
V zgodovini so druzi pogosto igrali osrednjo vlogo. Bojevali so se proti kristjanom med križarskimi pohodi, približno v 12. stoletju, pod vladavino Osmanskega cesarstva pa so uživali precejšnjo avtonomijo.
Tudi danes so pomemben del skupnosti držav, v katerih živijo, kljub temu, da so manjšina.
V Libanonu je okoli 200.000 druzov, kar je 5 % prebivalstva, in v najnovejši zgodovini države je bila njihova podpora pogosto odločilna za oblikovanje nacionalnih vlad. Tudi danes imajo druzske stranke nesorazmerno veliko moč v primerjavi z drugimi, celo številčnejšimi skupnostmi.
V Izraelu je okoli 150.000 druzov, kar je 1,5 % prebivalstva, vendar so izredno pomembna manjšina, saj od ustanovitve države Izrael leta 1948 zvesto sledijo njenemu projektu. V Izraelu so Drusi edina arabska skupnost, ki opravlja vojaško službo, in zelo pogosto ostanejo v vojski, kjer postanejo visoki častniki, člani elitnih enot ali pomembni uradniki na področju javne varnosti. Poleg tega je služenje v vojski postalo sestavni del identitete izraelskih Druzov. Kot »vzornega arabskega manjšinskega naroda« so Druzi v Izraelu zelo priljubljeni, zato si vlade prizadevajo pridobiti njihovo naklonjenost.
Vendar je položaj okoli 22.000 druzov, ki živijo na Golanskih višavah, sirski regiji, ki jo je Izrael zavzel leta 1967, vendar po mnenju mednarodne skupnosti še vedno pripada Siriji, drugačen. Večina druzov iz Golanskih višav se še vedno šteje za Sirce, le 1600 jih je sprejelo izraelsko državljanstvo. Ostali imajo dovoljenje za prebivanje, vendar še naprej izražajo svojo pripadnost Siriji.
V Siriji živi okoli 700.000 druzov, ki so večinoma naseljeni v južnem delu države, okoli mesta Suweida. Sirski druzi so bili proti režimu družine Asad, ki je državo vodila od leta 1970 do konca leta 2024, in so se pridružili uporu, ki je decembra pripeljal do padca režima.
Od ustanovitve nove vlade Ahmeda al-Sharaa v Damasku druzska skupnost izraža nezaupanje, saj se boji, da bo novi režim nestrpen do manjšin. Al-Sharaa je obljubil skrajno strpnost do vseh skupin, ki sestavljajo Sirijo, vendar je v zadnjih mesecih prišlo do več spopadov in množičnih umorov prav proti nekaterim manjšinam v državi.
Ni povsem jasno, v kolikšni meri sirski druzi sprejemajo in zahtevajo posredovanje Izraela v svojo obrambo. Po padcu Asadovega režima so nekateri verski voditelji druzov izrazili svojo zavezanost projektu združitve Sirije in podporo novi vladi al-Sharaa. V zadnjih mesecih se je položaj manjšin v Siriji poslabšal, kar bi lahko privedlo do spremembe razmer.
V vsakem primeru Izrael ni bombardiral Sirije samo zaradi zaščite druzov: Netanjahu je tudi dejal, da želi „zagotoviti demilitarizacijo območja ob naši meji s Sirijo”. Februarja je Izrael enostransko uvedel demilitarizacijo celotnega območja „južno od Damaska” brez soglasja nove sirske vlade, pri čemer je dejal, da gre za vprašanje nacionalne varnosti.
Izrael želi preprečiti vstop sirskih varnostnih sil na jug države, da bi preprečil zbiranje vojakov v območju, ki ga šteje za ranljivega in nevarnega, blizu Golanskih višav.
