Junij je za nami, najdaljši dan je minil. To opazite na rastlinah v vrtu: od zdaj naprej se umirjajo, pravi vrtnarski strokovnjak Romke van de Kaa.
Najdaljši dan v letu je za vsakega vrtnarja mejnik. Rastline po tem dnevu rastejo počasneje. Ko se dnevi krajšajo, se spremeni hormonsko ravnovesje rastlin.
Lepo obrezano
Za vrt to pomeni, da je rast mnogih grmovnic končana. Kdor želi, da njegove žive meje ostanejo lepe, pred najdaljšim dnem obreže buksus, tisol in liguster. Škoda zaradi obrezovanja se hitro popravi.
Do najdaljšega dneva je mogoče obrezati pozno cvetoče rastline. Zagnani vrtnarji na primer obrežejo polovico svojih floxov, da podvojijo čas cvetenja. Obrezana polovica floxov bo zacvetela pozneje.
Po najdaljšem dnevu je razmnoževanje z odrezki težje: zaradi nižje ravni rastnih hormonov v rastlinah traja dlje, da se odrezki ukoreninijo. Temu se lahko izognete, če jih potopite v hormonski prah.
Vse rastline se s prihodom poletja umirijo. Plevel raste vedno. To vas lahko še kar precej zaposli.
Sadna drevesa odvržejo plodove
Drugi dogodek v juniju je junival. To je pojav, ko mnoga sadna drevesa v juniju odvržejo del svojih plodov. Drevesa ne razmišljajo, vendar načrtujejo. V juniju ocenijo, koliko plodov lahko pridelajo v tej sezoni. Preostanek odvržejo. Same uravnavajo velikost pridelka: v ugodnih letih več, v sušnih manj.
Kdor ni seznanjen z junivalom – na primer, če ste pravkar posadili sadno drevo in pričakujete prvo letino – se pogosto prestraši junivala. Z drevesom ni nič narobe, to je normalno, letno dogajanje. Lahko pa drevo tako razvajate z gnojilom in vodo, da bo poskrbelo za več potomcev.
Junival ni omejen na sadna drevesa. Tudi kostanjevi drevesi v juniju odvržejo del svojih plodov. Letos je tla pod divjim kostanjem posejana z nezrelimi plodovi zaradi suše.
Kaj še smo doživeli v juniju? Začel je letati rdeče-črno pikast metulj sv. Janez (Sveti Janez je 24. junija) in to je tudi dan, ko kukačka spremeni svoj klic. Poudarek svojega klica prestavi s prve na zadnjo zlog.
