Do srede tedna nemška meteorološka služba napoveduje temperature do 40 stopinj Nevarnost vročine. Za starejše, bolnike in otroke je to lahko nevarno. Kako se zaščititi pred vročino? Koliko je treba piti in kaj jesti? Pregled.
Vročinski val bo do srede tedna povzročil, da se bo temperatura v Nemčiji dvignila do 40 stopinj Celzija. Po podatkih nemške meteorološke službe (DWD) bo sreda »najbolj vroč dan poletja«. Pričakuje se, da bo temperatura dosegla 34–38 stopinj, v nekaterih območjih pa tudi do 40 stopinj. Najvišja temperatura pod 30 stopinj bo le na obali in v visokogorskih območjih.
Po podatkih DWD se bo toplotna obremenitev najprej povečevala na zahodu in jugozahodu, v naslednjih dneh pa se bo razširila v severovzhodni smeri in se nadaljevala. Že v torek bo pri stalnem sončnem sevanju temperatura dosegla 31–38 stopinj, najvišje temperature pa se ponovno pričakujejo v osrednjem in jugozahodnem delu. Tam je treba pričakovati »ekstremno toplotno obremenitev«, opozarja meteorološka služba.
Vročina ogroža zdravje mnogih ljudi. Kaj je treba upoštevati in kako se zaščititi:
Kdo je še posebej ogrožen Nevarnost vročine?
Posebej ogroženi so ljudje, ki že imajo nestabilno krvno cirkulacijo, na primer kronično bolni, prekomerno težki in starejši. Medtem ko zdravo srce brez težav obvladuje dodatno obremenitev zaradi vročine, bolno srce hitreje doseže meje svojih zmogljivosti. V ekstremni vročini je morda treba spremeniti odmerjanje nekaterih zdravil za srce in ožilje. Nekateri strokovnjaki priporočajo ljudem s šibkimi venami, da nosijo podporne nogavice, zlasti v vročih dneh, da se kri ne zbira v nogah zaradi razširitve žil, kar lahko povzroči dodatne težave s krvnim obtokom.
Dojenčki in majhni otroci so prav tako ogroženi v vročini. Še ne morejo dovolj potiti in zato potrebujejo posebno zaščito. Po podatkih zdravstvene zavarovalnice DAK se tveganje za toplotne udare, ki zahtevajo zdravljenje, kot so sončni udar, krči ali simptomi izčrpanosti, pri temperaturi nad 25 stopinj poveča petkrat, pri temperaturi nad 30 stopinj pa sedemkrat.
Na kaj je treba paziti pri uživanju tekočin?
Na splošno je treba čez dan popiti približno dva do tri litre tekočine. Idealne so mineralna voda, ohlajeni zeliščni in sadni čaji, razredčeni sadni in zelenjavni sokovi. Običajno vsebujejo dovolj mineralov, da nadomestijo izgubo soli z znojem. Nasprotno pa limonade z visoko vsebnostjo sladkorja povzročajo še večjo žejo. Ledene pijače lahko povzročijo prebavne motnje. Poleg tega mora telo delati več, da tekočino segreje na telesno temperaturo. Bolje se je odpovedati alkoholu. Razširja žile, kar še dodatno obremenjuje srce.
Starejši ljudje morajo posebej paziti, da zaužijejo dovolj tekočine, saj pogosto ne čutijo žeje ali celo pozabijo piti. Tudi sorodniki morajo starejšim pomagati in jih opominjati, da morajo piti.
Kaj in kako jesti?
Pri visokih temperaturah morajo v prehrani prevladovati lahka in lahko prebavljiva živila. Zvezni inštitut za javno zdravje (BIÖG – naslednik Zveznega centra za zdravstveno osveščanje) priporoča na primer sadje, zelenjavo, solate, nemastne juhe, nemastno mleko ali mlečne izdelke. V skladu s temi priporočili je bolje jesti več manjših obrokov čez dan kot tri velike.
Sol tudi ne sme manjkati v prehrani v vročih dneh. S potenjem namreč iz telesa izloča natrij. Natrij je nujen za življenje, saj ima pomembno vlogo pri uravnavanju vodne bilance. Pomanjkanje natrija v telesu lahko povzroči simptome, kot so utrujenost, upočasnjene reakcije ali celo zmeda. Vendar pa tudi v hudi vročini ni priporočljivo uživati preveč soli.
Kaj prinaša olajšave?
Vlažna tkanina na vratu ali okoli rok in nog lahko ohladi telo. Tudi ohlajevalne kopeli za roke ali noge lajšajo stanje v vročini. Pomaga tudi preprost pahljač. Če občasno za nekaj minut dvignete noge, se razbremenijo žile in prepreči se otekanje. Ventilatorji lahko prav tako lajšajo stanje. Ne znižujejo temperature v prostoru, vendar zračenje, ki ga ustvarjajo, osveži kožo.
Ali je treba v vročini zapirati okna ali vendarle prezračevati prostor? To vprašanje je sporno. Meteorolog Martin Gudd iz Centra za meteorološko strokovno oceno ARD svetuje: »Če je mogoče, vedno odpirajte okna in prezračujte prostore – podnevi in ponoči«. Dejstvo je, da ljudje v prostorih izločajo vlago, ki brez prezračevanja ne more izstopiti na zunanji zrak. Posledica tega je zadušljiv zrak. »Zadušljiv topel zrak je veliko težje prenašati kot suh vroč,« pojasnjuje Good. Če pa zrak v prostoru kroži, vlaga izstopi na zunanji zrak.
Iz istih razlogov Goodd odsvetuje splošno razširjen, a napačen nasvet, da je treba namerno vlažiti zrak v prostoru, na primer z razobešanjem mokrih brisač po stanovanju.
Namesto tega je najbolje skoraj popolnoma zapreti žaluzije ali polkna, da je soba zatemnjena, vendar zrak lahko kroži. Nato odprite čim več oken, pravi Good. Če v prostoru ni žaluzij, ampak zavese, je treba odpreti tudi okna in zapreti zavese, da se prepreči segrevanje površin v sobi. Ventilator lahko dodatno okrepi kroženje zraka.
Kaj pomaga zaspati?
V prihodnjih dneh pričakujemo tropske noči, ko temperatura ne bo padla pod 20 stopinj. Tistim, ki zaradi vročine ne morejo zaspati, pred spanjem priporočamo hladen, vendar ne preveč hladen tuš. Vlage ne smete popolnoma izsušiti, ampak ji pustite, da se izhlapi – to ohlaja telo. Poleg tega priporočamo, da nosite lahke, zračne pižame iz naravnih vlaken, kot je bombaž. Dobro vpijajo znoj – ponoči namreč telo izloči do pol litra tekočine.
Tako kot oblačila mora biti tudi posteljnina ohlapna, lahka in dihalna. Včasih zadostuje samo rjuha ali prazna pregrinjala. Za vroče večere BIÖG priporoča naslednji trik: rjuh za kratek čas položite v plastično vrečko in jo vstavite v zamrzovalnik, nato pa telo osvežite z ohlajeno tkanino.
Kaj je treba upoštevati pri jemanju zdravil?
Zvezna zdravstvena zbornica priporoča, da preverite, ali zdravila prenašate pri visokih temperaturah. Med vročino lahko imajo škodljiv učinek na primer diuretik, sedativi, nekateri antidepresivi in antipsihotiki. Nasvet lahko dobite pri družinskem zdravniku ali v lekarni. V nobenem primeru ne smete sami prekiniti jemanja zdravil ali jih jemati v odmerkih, ki se razlikujejo od priporočenih.
Ali je priporočljivo športati v vročini?
Vse vrste športnih aktivnosti pri takih temperaturah niso škodljive za zdravje. Vendar pa je treba dolgotrajne fizične aktivnosti in na splošno aktivnosti na prostem po možnosti načrtovati izven opoldanskega in najbolj vročega časa dneva. Starejšim osebam, otrokom in osebam s težavami s srcem in ožiljem se šport v vročini ne priporoča.
Kaj je treba upoštevati v zvezi z domačimi živalmi?
Za razliko od ljudi se psi, mačke, hrčki in druge domače živali ne morejo ohladiti s potenjem, ampak predvsem z dihanjem in pitjem. Zato je zadostna količina tekočine nujno potrebna za zaščito živali pred dehidracijo in življenjsko nevarnim povišanjem telesne temperature.
Najpogostejše žrtve vročine so zajci, morski prašički in okrasne ptice, katerih kletke ali ograde so izpostavljene neposrednemu soncu. Na primer, za glodalce in zajce lahko temperatura od 25 do 28 stopinj povzroči kolaps. Hišne živali morajo imeti vedno možnost, da se umaknejo v senčno mesto. Pri tem je treba upoštevati spreminjanje lege sonca tekom dneva. Koristne so tudi senčne hišice, hladne kamnite plošče ali vlažne brisače nad ogrado. Psov ne smemo striči preveč na kratko, ker lahko na brez dlake predelih dobijo sončne opekline.
V močni vročini je treba pse sprehajati v hladnejših jutranjih in večernih urah, po možnosti v senčnih parkih ali gozdnih območjih. Enako velja za jahanje. Živali v nobenem primeru ne smete pustiti v avtomobilu, medtem ko lastniki nakupujejo ali jedo sladoled. Visoka temperatura namreč v kratkem času spremeni notranjost avtomobila v pečico.
Kako se kažejo simptomi pregrevanja?
Znaki pregrevanja zaradi visokih temperatur so lahko omotica, slabost, močna žeja ali glavobol. Sončni udar spremljajo simptomi, kot so slabost, omotičnost, bruhanje ali hude motnje krvnega obtoka – v tem primeru obstaja nevarnost za življenje. V takih primerih je treba poklicati reševalce in do njihovega prihoda ponesiti prizadetega na hladno mesto, ga položiti ravno in po možnosti ohladiti z vlažnimi brisačami. Če je prizadetec nezavesten, ga je treba preložiti v bočni položaj.
Možna posledica pregrevanja je tudi toplotni udar. Za to so značilni kratkotrajna izguba zavesti ali cirkulatorna insuficienca. Do tega pride že pri relativno majhni toplotni obremenitvi, pogosto po daljšem stoji. Običajno se stanje prizadetih hitro izboljša v ležečem položaju. V tem primeru pomaga tudi, da osebo položite na hladen kraj v ležečem položaju z dvignjenimi nogami in ji dajte slano piti do prihoda zdravnika.
Ekstremne temperature lahko povzročijo tudi toplotne krče. Običajno se pojavijo pri ljudeh, ki se pri fizičnem naporu močno potijo. Posledica tega je izguba soli in tekočine v telesu. Posledica tega so boleče mišične krče. Najpogosteje prizadenejo noge in trebuh, včasih šele po nekaj urah. Osebe s toplotnimi krči morajo počivati na hladnem mestu, previdno raztegniti prizadete mišice in piti elektrolitske pijače.
Kakšno nevarnost predstavlja ultravijolično sevanje?
V vročih dneh ne smemo pozabiti na nevarnosti za zdravje, povezane z ultravijoličnim sevanjem sonca, kot opozarja Zvezni urad za varstvo pred sevanjem (BfS). Pri tem število sončnih ur samo po sebi ne pove veliko o nevarnosti ultravijoličnega sevanja. Odločilni dejavnik je UV-indeks – mednarodni standardizirani kazalnik ultravijoličnega sevanja, ki povzroča sončne opekline. Lestvica UV-indeksa se giblje od 0 (nizka UV-obremenitev, zaščitni ukrepi običajno niso potrebni) do 11+ (izredno visoka UV-obremenitev, potrebna je zelo močna zaščita pred soncem).
Že pri UV-indeksu 3 BfS priporoča zaščitne ukrepe po načelu »izogibaj se«, »obleci se«, »namazi se«, kot pravi predstavnica BfS Anja Lutz: »Med 11. in 15. uro po možnosti ostajajte v senci, kožo in oči zaščitite z oblačili, obutvijo, pokrivali in dobrimi sončnimi očali«. Vse nezaščitene dele kože je treba namazati s sončnim kremom z najvišjim zaščitnim faktorjem. Poleg tega je treba kremo nanesti vsaki dve uri ali takoj po potenju ali kopanju.
Po podatkih BfS je sončna opeklina ena najpogostejših in kratkotrajnih posledic ultravijoličnega sevanja na kožo. Pojavijo se lahko tudi tako imenovana sončna alergija in fototoksične reakcije ter vnetje roženice in veznice očesa. Dolgoročno je ena najresnejših posledic lahko rak kože.
Kako so vročinski vali povezani s podnebnimi spremembami?
Povezava med globalnim segrevanjem in pojavom ekstremnih temperatur je dokazana z znanstvenimi raziskavami: čeprav je posamezne vremenske pojave težko nedvoumno povezati s podnebnimi spremembami, se po podatkih Medvladnega foruma za podnebne spremembe s povečanjem globalnega segrevanja vročinski vali na splošno pojavljajo pogosteje in intenzivneje. Prav tako se povečuje nevarnost dolgotrajnih suš z majhno količino padavin ali njihovo popolno odsotnostjo.
Že zdaj vročinski vali v Evropi vsako leto ogrožajo življenja deset tisoč ljudi. Po ocenah je poleti 2003, 2010 in 2022 zaradi posledic vročinskih valov umrlo od 55.000 do 72.000 ljudi. Po ocenah Inštituta Roberta Koha (RKI) je lani v Nemčiji zaradi vročine umrlo okoli 3000 ljudi. Posebej ranljive so že tako ranljive skupine prebivalstva, kot so starejši ljudje ali ljudje s sopojavnimi boleznimi. Vendar obstajajo načini, da se vsaj omilijo posledice ekstremne vročine, na primer v mestih z ozelenitvijo območij, stavb in streh.
