Slovenci odlagajo nakup jagod: junija je jagodičevje poskusila le tretjina Slovencev
Po podatkih platforme Kukuska je v prvi polovici junija jagode poskusilo le 35 % Slovencev. Ob tem jih je 52 % nameravalo jagode le kupiti, vendar so raje počakali na kasnejši in, kot menijo, varnejši pridelek. Razlog za zavrnitev zgodnjih jagod je v previdnosti: sumijo jih „kemije “, takšne izdelke pa brez dvoma kupuje le 19 % potrošnikov.
Večina potrošnikov ima raje jagode v neokrnjenem stanju – 43 % jih uživa brez kakršne koli kulinarične obdelave. 18 % jih zamrzne, le 10 % pa jih pripravi sladice. Najbolj priljubljeni kraji nakupa so supermarketi (28 %) in tržnice (27 %). Manj pogosto jagode prihajajo s podeželja ali od sorodnikov (18 %), le 4 % pa si jih upa naročiti prek spleta – zaradi nezmožnosti ocene okusa in videza.
Cene ostajajo razmeroma dostopne: 34 % potrošnikov kupuje jagode po 0,80-1 EUR za kilogram, 33 % pa po 1-1,2 EUR. Za potrošnike sta pomembna predvsem videz (30 %) in okus (25 %), medtem ko cena zanima le 16 % potrošnikov.
Okusne preference Slovencev dajejo prednost „svojim“ jagodam: 37 odstotkov jih meni, da so jagode, pridelane v njihovi regiji, najokusnejše. Država porekla in blagovne znamke nimajo odločilne vloge – pomembnejše je zaupanje v vir.
Zanimivo je, da le 12 odstotkov Slovencev prideluje svoje jagode, medtem ko jih preostali kupujejo. Sezonsko jagodičevje tako ostaja ne vsakodnevna potreba, temveč občasni užitek s pridihom nostalgije in previdnosti.