Ta gospodinjski aparat lahko tiho prispeva k množičnemu izpustu mikroplastike.
V gospodinjstvu se le malo stvari zdi tako neškodljivih kot vstavljanje plastične posode v pomivalni stroj. To počnemo skoraj refleksno, ne da bi pomislili, da bi ta vsakdanja udobnost lahko imela zaskrbljujoče posledice za naše zdravje in okolje. Vendar pa nedavna študija, ki jo je vodila Univerza v Queenslandu (Avstralija), opozarja: ta gospodinjski aparat, ki je prisoten v milijonih domovih, lahko tiho prispeva k množičnemu izpustu mikroplastike.
Mikroplastika ni več oddaljena ali nepomembna grožnja, ampak je postala globalna skrb. Gre za drobne plastične delce – manjše od petih milimetrov –, ki nastanejo z razgradnjo plastičnih izdelkov, izpostavljenih toploti, trenju ali stalni uporabi. So tako majhni, da jih konvencionalni sistemi za čiščenje vode ne morejo filtrirati. Najbolj zaskrbljujoče pa je, da so jih že našli na tako nepričakovanih mestih, kot so človeška placenta, pljučno tkivo ali kri.
Raziskava, objavljena v reviji ACS ES&T Water, se osredotoča na zelo konkreten primer: gospodinjski pomivalni stroj. Po mnenju avtorjev študije lahko že en cikel pomivanja s plastičnimi pripomočki v sistem odpadne vode sprosti do 920.000 plastičnih delcev – mikro- in nanodelcev.
„To je na videz neškodljivo dejanje,“ opozarjajo raziskovalci, „vendar podatki kažejo znaten in kumulativen vpliv.“ Številka, ekstrapolirana na letno raven in na gospodinjstvo, se povzpne na 33 milijonov delcev. Ta količina, pomnožena z milijoni delujočih pomivalnih strojev, ponazarja obseg tega neopaženega vira onesnaževanja.
Nevarnost mikroplastike
Čeprav pomivalni stroji niso edini krivci za prisotnost mikroplastike v okolju, njihova vloga postaja vse pomembnejša. Kombinacija vroče vode, detergentov in abrazivnih ciklov spodbuja razgradnjo plastike, zlasti kadar se v pomivalni stroj vstavijo posode, ki niso zasnovane za takšne pogoje. Rezultat je sproščanje nevidnih delcev, ki po pranju končajo v kanalizacijskih sistemih in nazadnje v rekah, morjih in vodonosnih plasteh.
Strokovnjaki za okoljsko zdravje izražajo vse večjo zaskrbljenost zaradi dolgotrajne izpostavljenosti ljudi tem spojinam. Ne le zaradi njihove morebitne neposredne strupenosti, ampak tudi zato, ker lahko mikroplastika deluje kot nosilec težkih kovin, obstojnih organskih spojin ali patogenih bakterij.
Čeprav se dolgoročni učinki prisotnosti mikroplastike v človeškem organizmu še raziskujejo, nekateri predhodni dokazi kažejo na povezavo z vnetji, hormonskimi motnjami in potencialnimi tveganji za imunski sistem.
Kaj lahko storimo v tej situaciji? Zaenkrat znanstveniki priporočajo preproste, a učinkovite preventivne ukrepe, kot so izogibanje pranju plastike, ki ni primerna za visoke temperature, v pomivalnem stroju, uporaba posod iz stekla ali nerjavečega jekla ter zmerna uporaba jedilnega pribora za enkratno uporabo ali slabe kakovosti.
