Majhen kos plastike iz recikliranja lahko vsebuje do 80 različnih kemičnih spojin. Nekatere med njimi motijo presnovo in delovanje hormonov, opozarjajo znanstveniki.
Skupina znanstvenikov z univerz v Göteborgu in Leipzigu je pokazala, da se iz recikliranega polietilena lahko sproščajo različne potencialno škodljive snovi.
V laboratorijskih poskusih so te spojine motile delovanje hormonov in presnovo maščob pri ličinkah danio-rerio (ribe, ki se pogosto uporabljajo kot modelni organizem).
Raziskovalci so uporabili granule recikliranega plastike, kupljene v različnih delih sveta, in jih za 48 ur potopili v vodo. Nato so ličinke izpostavili tej vodi za 5 dni.
Podrobne analize so pokazale, da se je pri ličinkah spremenila aktivnost genov, povezanih z lipidnim metabolizmom in hormonsko regulacijo.
„Takšni kratki roki za sproščanje teh snovi in izpostavljenost so še en dokaz, kako nevarne za živih organizme so lahko kemikalije, ki jih vsebuje plastika. Opazovani učinki kažejo, da takšna izpostavljenost lahko vpliva na fiziologijo in zdravje rib,“ – pravi Azora Konig Kardgar, glavna avtorica študije, opisane v reviji Journal of Hazardous Materials.
Znanstveniki opozarjajo na prejšnje študije, ki kažejo na nevarnost snovi, ki jih vsebuje plastika, za človeka, vključno z motnjami reproduktivnega zdravja in debelostjo recikliranja.
Kot pojasnjujejo, so nekatere snovi, ki se uporabljajo kot dodatki k plastiki, ter nekatere spojine, ki onesnažujejo plastiko, znane po tem, da motijo hormonsko ravnovesje, kar lahko vpliva na plodnost, razvoj otrok, spodbuja razvoj raka in presnovnih motenj, kot sta debelost in diabetes.
– To je glavna ovira na poti k recikliranju plastike. Nikoli ne vemo natančno, katere kemikalije vsebujejo izdelki iz reciklirane plastike. Obstaja tudi resno tveganje mešanja kemikalij, kar lahko takšno plastiko naredi strupeno, pravi prof. Betani Karni Almroth, glavna raziskovalka tega projekta.
Med kemijsko analizo proizvodnih granul so znanstveniki odkrili veliko različnih snovi, ki so se razlikovale glede na vzorec.
„Identificirali smo široko razširjene kemikalije, ki se uporabljajo v plastiki, vključno z UV stabilizatorji in plastifikatorji, pa tudi spojine, ki niso tipične dodatke, kot so pesticidi, farmacevtski preparati in biocidi. Te so lahko onesnažile plastiko med njenim prvim ciklom uporabe, preden je postala odpadek in bila poslana v recikliranje. To je še en dokaz zapletenega problema ravnanja s plastičnimi odpadki in prisotnosti strupenih kemikalij v reciklirani plastiki,« pravi Eric Carmona, član raziskovalne skupine.
Avgusta bo v Švici potekalo zadnje pogajalsko zasedanje o globalnem sporazumu o plastiki, ki se pripravlja pod okriljem ZN.
Avtorji študije poudarjajo, da je treba upoštevati določbe, ki prepovedujejo ali omejujejo uporabo nevarnih kemikalij v plastiki, ter povečati preglednost v celotni verigi proizvodnje plastike.
„Ta raziskava jasno kaže, da je treba rešiti problem strupenih kemikalij, prisotnih v plastičnih materialih in izdelkih na vseh stopnjah njihovega življenjskega cikla,“ pravi prof. Betani Karni Almroth, soavtorica raziskave recikliranja. „Ne moremo varno proizvajati in uporabljati reciklirane plastike, če ne moremo slediti kemikalijam, ki so prisotne v njih v fazah proizvodnje, uporabe in odstranjevanja.“
