Vesolje je bilo vedno kraj, kjer je človeštvo iskalo nove možnosti za razvoj in kolonizacijo lišaje . Vendar pa gradnja na drugih planetih, kot je Mars, naleti na številne izzive, med drugim pomanjkanje dostopnih materialov in težavnost dostave tovora. Zdaj so znanstveniki z Univerze Nebraska-Lincoln predlagali inovativno rešitev, ki lahko spremeni prihodnost gradnje na Marsu.
Umetni lišaji: sintetična biologija v službi gradnje
Več let je skupina znanstvenikov pod vodstvom Glive razvijala sistem umetnih lišajev, ki lahko brez zunanjega posredovanja proizvajajo gradbene materiale. Njihova najnovejša raziskava, objavljena v reviji Journal of Manufacturing Science and Engineering, predlaga uporabo te tehnologije za avtonomno gradnjo na Marsu z uporabo lokalnega regolita – prahu, peska in kamnov.
Lahajniki so edinstveni organizmi, sestavljeni iz simbioze gliv in cianobakterij. V umetnih lahajnikih, ki so jih razvili znanstveniki, cianobakterije absorbirajo ogljikov dioksid in dušik neposredno iz zraka in proizvajajo kisik in hranila. Gobe pa vežejo kovinske ione in spodbujajo nastajanje mineralov, ki vežejo delce regolita. Skupaj proizvajajo biopolimere, ki marsovski prah dobesedno vežejo v trdno strukturo.
Avtonomna gradnja brez človeškega posredovanja
Ta tehnologija deluje brez neposrednega posredovanja človeka – za njeno delovanje so potrebni le svetloba, zrak, marsovska regolita in voda. Znanstveniki so že dokazali, da lahko sistem deluje avtonomno. Sedaj raziskujejo, kako bi lahko to biomaso pretvorili v »črnilo« za 3D-tiskanje. Ideja je, da bi stene, strehe in vse potrebne konstrukcije tiskali neposredno na kraju samem, brez tovarn, ljudi in tovornjakov.
Prihodnost kolonizacije Marsa
Raziskavo financira NASA v okviru programa za razvoj naprednih tehnologij za daljni vesolje. Če bo ta tehnologija uspešno izvedena, lahko postane ključ do avtonomne gradnje na Marsu. To bo zmanjšalo stroške dostave materialov in poenostavilo proces kolonizacije.
Koncept uporabe umetnih lišajev za gradnjo na Marsu ni le zanimiv, ampak ima tudi ogromen potencial za prihodnje medplanetarne misije. To je primer, kako lahko sintetična biologija rešuje zapletene probleme in odpira nove obzorje za človeštvo.
