Jogurti, testenine, pa tudi sir, sladoled in klobase: vse več visokobeljakovinskih različic že obstoječih izdelkov preplavlja police supermarketov in se kljub majhnim zdravstvenim koristim močno tržijo.
„Zavajajoče“ trženje
Ti izdelki, ki stavijo na preverjeno tržno strategijo, ki temelji na športu, prehrani in zdravju, ne nagovarjajo le športnikov, temveč tudi ljudi, ki se zavedajo prehrane, saj igrajo na idejo, da beljakovine pomagajo pri hujšanju.
Vendar je treba biti pozoren na lažne obljube. Beljakovine spodbujajo rast mišic, vendar ne smejo „spodbujati sitosti“ ali „pomagati nadzorovati lakote“, kot je odločila Evropska agencija za varnost hrane (EFSA).
Dietetik kritizira tudi „skorajda zavajajoče“ trženje nekaterih izdelkov, obogatenih z beljakovinami, katerih sestava je pogosto podobna klasičnim različicam.
Da bi bili njihovi izdelki bolj bogati z beljakovinami, lahko proizvajalci dodajo vir beljakovin ali preprosto zmanjšajo vsebnost maščob, kar mehansko poveča delež beljakovin.
„V beljakovinski različici sira Babybel niso dodane beljakovine, vendar je vsebnost maščobe zmanjšana,“ navaja primer strokovnjak. „Treba je natančno preučiti hranilno vrednost, da ugotovimo, da je razlika v vsebnosti beljakovin med obema različicama na koncu zelo majhna“.
„Poleg tega je sestava beljakovinske različice skoraj enaka sestavi različice light, le da je embalaža na eni strani črna, na drugi pa modra,“ pravi ironično.
Dražji izdelki
Poleg tega v nasprotju s splošnim prepričanjem beseda „beljakovinski“ ne pomeni, da je izdelek nujno bolj uporaben. Nasprotno, njihova sestava je včasih še slabša, mnogi med njimi pa vsebujejo več sladkorja, aditivov ali sladil …
Profesor Mariotti obžaluje„izkrivljena prehranska sporočila“, kise uporabljajo za promocijo „nezdravih“ izdelkov.
Še posebej, ker so ti izdelki tudi dražji:„Za navadno sojino mleko bomo plačali 1,85 evra in dobili 4 grame beljakovin na 100 ml, za beljakovinsko različico pa bomo morali plačati skoraj 3 evre in dobili le 5 gramov beljakovin,“ opozarja Violetta Baboksai.
Položaj je še bolj presenetljiv pri jogurtih, kjer izdelki, ki so že bogati z beljakovinami, kot je petit-suisse, stanejo 3,5 evra na kilogram, medtem ko je cena za posebno blagovno znamko 8 evrov.
Tako lahko izdelki, ki poudarjajo vsebnost beljakovin, vsebujejo veliko manj beljakovin kot drugi, ki jih vsebujejo naravno, na primer puranji file, ne da bi bilo to navedeno na embalaži.
“Številni izdelki, celo navaden bel kruh, so lahko označeni kot ‚vir beljakovin‘, da bi izpolnili zakonske zahteve. To je le marketinška poteza, ki v resnici ne pomeni veliko,” pojasnjuje Elsa Abdoun, novinarka revije Que Choisir.
Prof. Mariotti meni, da je zatrjevanje zdravstvenih koristi na podlagi vsebnosti beljakovin „popolnoma neprimerno“.
„Ustvarja veliko zmede in začenja postajati prava težava,“ ugotavlja.
