Zdaj je prišel odločilni trenutek, da spregovorimo o pomembnosti opraševalcev za ohranjanje, vzdrževanje in obnovo ekosistemov ter za zagotavljanje prehranske varnosti. Poleg tega je zdaj najprimernejši čas, da se zavemo groženj in posledic, ki jim grozijo, ter načrtujemo ukrepe in strategije, ki jih lahko sprejmemo za njihovo ohranitev.
Metulji, molji, netopirji, čebele, kolibriji, hrošči… Vsi imajo eno skupno lastnost: so opraševalci, njihovo delo je nevidno, neslišno, a ključnega pomena za proizvodnjo hrane in zdravje ekosistemov.
Opraševanje je ekološki proces, ki je ključen za ohranjanje ekosistemov in vrst, ki naseljujejo planet. Brez njih Zemlja ne bi bila taka, kot jo poznamo danes. Opraševanje je ključnega pomena za blaginjo družbe, saj je odločilni dejavnik kmetijske produktivnosti in varnosti preskrbe s hrano.
Ta teden poteka Teden opraševalcev, letna prireditev v podporo zdravju opraševalcev, ki jo je začela in organizira organizacija Pollinator Partnership. Ta praznik je priložnost za ozaveščanje o teh vrstah in širjenje informacij o tem, kako jih lahko zaščitimo. V Mehiki je v sredo potekal 3. forum o opraševalcih, ki ga je organizirala Nacionalna komisija za raziskovanje in uporabo biotske raznovrstnosti (Conabio). Prizadevanja naše države so zelo pomembna, saj po ocenah v Mehiki živi okoli 10 tisoč vrst, vključno z žuželkami, pticami in netopirji.
Po podatkih FAO je 87,5 % cvetočih rastlin odvisnih od živali za opraševanje, približno 35 % svetovne kmetijske proizvodnje pa je odvisne od opraševalcev. »Njihovo izginotje bo neizogibno škodovalo svetovnemu gospodarstvu, saj neposredno ali posredno zagotavljajo delovna mesta milijonom ljudi.«
Ogrožene vrste
Med forumom je dr. Angelica Cervantes Maldonado, sodelavka Conabio, spregovorila o grožnji, ki jo čakajo te vrste. »Na žalost različni raziskovalci že od sredine 90. let opozarjajo na zmanjšanje števila opraševalcev po vsem svetu zaradi antropogenih vzrokov.«. Nedavno je Mednarodna zveza za varstvo narave opozorila, da je po vsem svetu ogroženih približno 16,5 % vretenčarskih opraševalcev (predvsem netopirjev) in 40 % čebel.
Mehika ni izjema, med glavnimi grožnjami, s katerimi se soočajo opraševalci v naši državi, pa so intenziviranje netrajnostnih načinov kmetovanja, izguba življenjskega prostora, neselektivna uporaba agrokemikalij, invazivne tuje vrste in podnebne spremembe.
Organizirani mehiški čebelarji opozarjajo na zmanjšanje populacije čebel zaradi zastrupitve s kmetijskimi kemikalijami. Gre za izgubo od 60 do 100 %. Spomnimo, da pesticidi in fungicidi zastrupljajo čebele, herbicidi pa uničujejo rastlinje in cvetje, s čimer zmanjšujejo količino in kakovost nektarja in cvetnega prahu, s katerim se hranijo čebele.«
Med tednom opraševalcev je ministrica za okolje Alicia Bárcena napovedala sprejetje nujnih ukrepov za zaščito opraševalcev. Izjavila je, da bo spremenjen Splošni zakon o ekološkem ravnovesju za zaščito opraševalcev, sprejet bo mehiški standard, ki bo urejalo razprševanje pesticidov v zraku; izdan bo tudi odlok o prepovedi 35 pesticidov, ki predstavljajo visoko tveganje, in izvedeni bodo različni projekti za obnovo ekosistemov in zaščito območij, bogatih z opraševalci. To se zdi dobra novica, vendar dokler ti ukrepi ne bodo izvedeni in usklajeni, še vedno obstaja resna grožnja za opraševalce.
Projekti v korist opraševalcev
Magister znanosti Héctor Avila Villegas iz Cosmos Semillas Nativas je spregovoril o svojih izkušnjah z Milpo, katere cilj je vrnitev vrst in raznolikosti ter uvedba sistema kapljičnega namakanja za cvetje, buče, fižol, grah in druge pridelke. Po mnenju strokovnjaka je Milpa za opraševalce model, ki združuje gojenje divjih cvetov z Milpo (koruza, fižol, buče, paprika) hkrati in na enem mestu. To je zanimivejši način za ustvarjanje življenjskega prostora za opraševalce in hkrati pridobivanje okusnih pridelkov, gojenih na lastni zemlji.
Dr. Cisteil Xinum Hernandez, podoktorska raziskovalka SECIHTI na Fakulteti za biologijo UMSNH, je posebno pozornost posvetila hroščem in pojasnila, da vedno slišimo o čebelah kot velikih opraševalcih narave, kar je res, vendar obstajajo tudi druga živa bitja, ki sodelujejo v tem pomembnem procesu. Ena izmed njih so hrošči. Trenutno je znano, da v tem procesu sodeluje skoraj 78 tisoč vrst, med njimi majati, kokujo in hrošči.
Povedala je, da je ta skupina večja od čebel, os in mravelj skupaj in da sodelujejo pri opraševanju. „Še veliko je treba odkriti in priznati. Danes velja, da je vsaj ena od štirih vrst hroščev opraševalec. Danes je vsaj 30 družin od 160 registriranih opraševalcev lokalnih rastlin in mnogih kulturnih rastlin. Poleg tega imajo posebne lastnosti, kot so veliko večja raznolikost kot čebele in sposobnost letenja na velike razdalje.« Po mnenju strokovnjakinje je treba znanje o tej vrsti širiti in ga razširjati.
Nazadnje je dr. Cruz García Albarado iz Visoke šole za podiplomsko izobraževanje v Cordovi govoril o opraševalcih z umetniškega vidika. Posvetil se je iskanju pristopov, kot so umetnost in vrtovi, land art, shinrin-yoku in oblikovanje vrtov, da bi spregovoril o opraševalcih in o tem, kako pokrajina in naravni elementi vplivajo na človeka, kar je nujno v pogojih velikega vpliva velikih mest. Navdih za svoje delo črpa iz angleških vrtov in ustvarjanja Gertrude Jekyll, francoskega umetnika Clauda Moneta in brazilskega krajinskega oblikovalca Roberta Burle Marxa.
