Kako ta študija vpliva na sodobno genetiko
Raziskava Univerze v Cape Townu v Južni Afriki je v človeških ostankih iz skalnega zavetja Oakhurst naredila pomembno arheološko odkritje za prihodnost genetike in moderne znanosti.
Študija, ki jo je vodila profesorica Victoria Gibbons, antropologinja in biologinja iz oddelka za klinično anatomijo in biološko antropologijo na Oddelku za človeško biologijo, je pridobila zapise o starodavni civilizaciji, ki je naseljevala afriško ozemlje več kot 10.000 let.
Katera je novo odkrita civilizacija v Južni Afriki, ki preseneča arheologe?
Človeška prisotnost v Oakhurstu sega 12.000 let v preteklost, kar to območje naredi za kraj velikega zgodovinskega pomena. Med raziskavo, ki se je začela leta 2017, so analizirali zapise DNK 13 posameznikov, najdenih v ruševinah.
Študija, ki jo je izvedla skupina bioloških antropologov, arheologov in arheogenetikov, je pokazala, da so bili vsi genomi podobni, čeprav ne identični, genomom ljudstev San in Khoekhoe, ki danes naseljujejo to območje.
Tako je bilo potrjeno, da pred 10.000 do 1.300 leti v to območje niso prišli ljudje s predniki izven današnje Južne Afrike, kar je nenavadno v primerjavi z drugimi človeškimi naselbinami iz istega obdobja po svetu, kjer so bili zabeleženi pogostejši migracijski tokovi in genetska mešanica.
Raziskave starodavnih genomov razkrivajo presenetljive podatke o naši zgodovini: kaj smo odkrili?
V okviru raziskave so analizirali genome 13 človeških vzorcev: dva sta bila stara med 9000 in 10.000 let, štirje med 5000 in 6000, pet med 4000 in 5000 ter dva med 1000 in 1500 let.
Vsi posamezniki so bili odrasli, pet je bilo žensk in osem moških. Njihova starost je bila določena z radiokarbonskim datiranjem kostnega ali zobnega kolagena.
Ta tehnika omogoča določitev starosti organskih materialov, ki vsebujejo ogljik. Ogljik-14, radioaktivni izotop tega elementa, se s časom razgrajuje s konstantno hitrostjo. Z merjenjem količine, ki ostane v vzorcu, znanstveniki izračunajo njegovo starost.
Kako genetski izsledki na novo opredeljujejo naše razumevanje južnoafriške zgodovine?
Ta izsledek razkriva, da je zgodovina prebivalstva Južne Afrike bolj zapletena in dinamična, kot se je mislilo. V tem smislu odsotnost velikih migracijskih valov in obstoj genetske linije skozi tisočletja izpodbijata konvencionalne modele naseljevanja ljudi.
Prav tako genetska stabilnost, opazna v Oakhurstu, kaže, da so se te populacije skozi tisočletja razvile posebne prilagoditve za preživetje v svojem okolju, kar bi lahko obogatilo naše razumevanje človeške evolucije.
Odkritje v Oakhurstu ponuja tudi informacije o kulturnih in preživetvenih praksah te stare civilizacije. Poleg tega bi lahko odkritja odprla nove smeri raziskovanja o prilagajanju človeka različnim okoljem skozi zgodovino.
Odkritja v Oakhurstu kažejo, da je ta stara civilizacija razvila edinstvene tehnike preživetja, prilagojene svojemu okolju. Poleg tega bi študija lahko ponudila nove perspektive o interakciji med genetiko in kulturo v človeških populacijah skozi čas.
