Odkritje, ki je bilo narejeno v severni Evropi leta 2023, je vzbudilo zanimanje podjetij, organov in finančnih institucij. Gre za največje nahajališče redkih zemeljskih kovin, ki je bilo doslej odkrito v Evropi, kar je objavilo podjetje z več kot stoletnimi izkušnjami v rudarstvu.
Ta novica, ki je bila objavljena pred več kot dvema letoma, ima potencialne posledice za tehnološko neodvisnost celine in še vedno sproža vprašanja o naslednjih korakih, predvidenih rokih in morebitnih regulativnih in okoljskih izzivih.
Kje se nahaja največje nahajališče redkih zemeljskih kovin v Evropi?
Na severu Švedske je rudarsko podjetje LKAB januarja 2023 objavilo odkritje nahajališča z znatnim obsegom redkih zemeljskih elementov v Evropi.
Odkritje se nahaja v kraju Kiruna, regiji, ki je zgodovinsko povezana z rudarstvom. Podjetje z več kot 130-letno zgodovino je to nahajališče opredelilo kot največje znano na celini.
Lega nahajališča, imenovanega Per Geijer, je približno 700 metrov od enega od aktivnih rudnikov železa LKAB. Prvotna ocena govori o približno 585 milijonih ton rudnine, med katero so sestavine, kot je apatit, bogat s fosforjem in redkimi elementi.
Kaj vsebujejo te redke zemlje iz Švedske in kakšen je njihov potencial?
Bistveni del tega nahajališča sestavljajo oksidi redkih zemelj. Podjetje ocenjuje, da bi lahko vseboval do milijon ton teh materialov. Med identificiranimi elementi izstopata praseodimij in neodim, ki se uporabljata v proizvodnji trajnih magnetov.
Ti magneti so ključni za proizvodnjo motorjev za električna vozila in vetrne turbine. Delež redkih zemeljskih elementov v celotnem rudninem je 0,18 %, kar je sicer skromna številka, vendar se z vidika industrijske uporabe šteje za izkoriščljivo.
David Hognelid, vodja strategije za posebne izdelke v podjetju LKAB, je pojasnil, da je projekt zaradi kombinacije količine in koncentracije potencialno »donosen in trajnosten«, čeprav je razvoj še v začetni fazi.
Kakšna je ocenjena vrednost teh redkih zemeljskih elementov v evrih?
Po ocenah nahajališče vsebuje približno milijon ton oksidov redkih zemeljskih elementov.
Trenutne cene oksidov neodima in praseodima, ključnih elementov v proizvodnji trajnih magnetov, ki se uporabljajo v električnih vozilih in vetrnih turbinah, so okoli 446.500 juanov na tono za neodim-praseodimijev oksid in 546.500 juanov na tono za mešano kovino praseodimija in neodima.
Ob približnem menjalnem tečaju 1 evro = 7,8 juanov te cene znašajo približno 57.244 EUR in 70.064 EUR na tono. Ob upoštevanju povprečne vrednosti 63.654 evrov na tono bi bila skupna vrednost redkih zemeljskih oksidov v nahajališču približno 63.654 milijonov evrov.
Za primerjavo: projekt Halleck Creek v Wyomingu v Združenih državah Amerike je bil ocenjen na 37 milijard dolarjev.
V kolikšnem času bodo rudnine izkopali in katere moralne dileme je še treba rešiti?
Podjetje je že začelo z deli za pripravo dostopa do raziskovalnih rovov. Raziskovanje terena in ocena potenciala nahajališča naj bi trajala več let.
Po sedanjih napovedih bi postopki za pridobitev dovoljenj in izvedbo okoljskih študij lahko trajali od 10 do 15 let. Podjetje samo priznava, da je pred začetkom izkoriščanja nahajališča še „dolga pot“.
Švedska okoljska zakonodaja zahteva podrobno oceno vpliva na lokalni ekosistem in vpliva na vodne vire v regiji. Možnost, da bi strateški pomen redkih zemeljskih kovin pospešil te postopke, je na mizi, vendar za to ni nobenega zagotovila.
Švedska ministrica za energetiko in industrijo, Ebba Busch, je poudarila, da bi odkritje lahko pomagalo zmanjšati odvisnost Evrope od Kitajske pri oskrbi s temi rudninami. Napoved sovpada z obdobjem, ko Evropska unija krepi svojo agendo za prehod na energetsko oskrbo, ki bo manj odvisna od zunanjih virov.
Generalni direktor LKAB je dejal: „Soočeni smo s problemom oskrbe. Brez rudnikov ni električnih vozil.«
Rudarska zgodovina regije Kiruna
Kiruna ni tuja rudarstvu. Od 17. stoletja so regijo izkoriščale različne generacije rudarjev. Sodobna zgodovina LKAB se je uradno začela leta 1890, čeprav segajo začetki dejavnosti v prejšnja odkritja, pri katerih so sodelovali predvsem lokalni prebivalci in samske skupnosti.
V 20. stoletju je LKAB igral ključno vlogo pri razvoju železniške infrastrukture med Luleå in Narvikom, ki je bila bistvena za prevoz rudnin iz notranjosti do pristanišč.
Danes podjetje deluje v več kot 12 državah in ohranja strategijo nenehnega inoviranja, s poudarkom na trajnosti in diverzifikaciji proizvodov.
