Znanstveniki Okamenelosti omogočajo obnovitev zgodovine živih bitij, vendar obstajajo nekateri organizmi, ki zaradi mehkega telesa skoraj nikoli ne pustijo sledov v paleontološkem letopisu. Raziskovanje njihove preteklosti je še posebej zahtevno. Nedavno odkritje je pretreslo tisto, kar je bilo znano o evolucijski zgodovini te skupine živali, glavonožcev.
Raziskava, ki jo je opravila skupina znanstvenikov z Univerze Hokkaido na Japonskem in objavila v reviji Science, je prišla do zaključka, da so hobotnice v oceanih vladale pred 100 milijoni let, veliko prej, kot se je prej mislilo. Te pametne in neulovljive bitja so bile že v razcvetu krednega obdobja »kralji« morja.
Raziskava, ki sta jo vodila Sin Ikeami in Yasuhiro Iba, je temeljila na resnično inovativni tehnologiji: tako imenovani »digitalni pridobivanju fosilov«. Zveni futuristično, in to tudi je. Ta metoda omogoča skeniranje kamnov v treh dimenzijah in odkrivanje okamenelih struktur v njih, ki so prej ostale skrite, kot da bi šlo za rentgenski posnetek preteklosti.
Nekakšna »črna skrinjica«
Zahvaljujoč tej tehnologiji so znanstveniki lahko identificirali več kot 1000 fosilov kljunov glavonožcev, med njimi 263, ki pripadajo osmi nogam. Najbolj presenetljivo je, da je bilo približno 40 vrst popolnoma novih za znanost. Bilo je, kot bi odprli pozabljen zaboj in v njem našli na desetine neznanih zgodb.
Hobotnice zaradi mehkega telesa redko puščajo sledi v paleontološki kroniki. Sčasoma se razgradijo, kot da jih pogoltne ocean. Vendar pa se del ohrani: kljun. Ta trda struktura, podobna kljunu papige, je kot njihov podpis na kamnu. Majhen, a izredno zgovoren.
„Večina lignjev in hobotnic se slabo okameni, ker nimajo vidnih trdnih delov, kot so oklepi. Zato so kljuni, ki so trdne ustne strukture, postali ključni elementi za rekonstrukcijo njihove evolucijske zgodovine,” pojasnjuje tiskovna objava raziskave. Svojevrstna »črna skrinjica«, ki hrani skrivnosti rodu, ki je plul po morjih več sto milijonov let.
Izjemni plenilci
Pri analizi teh fosilov je ekipa odkrila nekaj, kar je ovrglo prevladujoče mnenje: osmičarji niso obstajali le pred 100 milijoni let, ampak so bili že široko razširjeni in izjemni plenilci v svojih ekosistemih. Pravzaprav so bile njihove fosilije številčnejše od fosilij amonitov in kostnic, ki so do zdaj veljali za kralje morske mezozoike.
„Glede na število in velikost so ti starodavni osmioglavci očitno dominirali v morjih,“ pravi Ikeгами. »Nekatere so bile enako velike kot sodobne ribe in celo večje od mnogih amonitov, najdenih v njihovi bližini,« pravi. Osmioglavci niso bili, kot se je prej mislilo, marginalna ali evolucijska bitja, ampak pravi titani, ki so plavali v prazgodovinskem oceanu.
To odkritje postavlja pod vprašaj uveljavljeno predstavo, da so se hobotnice začele razvejati po masovnem izumrtju v kredno-paleogenem obdobju, pred približno 66 milijoni let, ko so izumrli dinozavri. To ni res: že dolgo pred to katastrofo so osmioglavci oblikovali svoje osnovne evolucijske skupine. Niso se pojavili po katastrofi; bili so že prej in so cveteli.
Prvi pametni plavalci Znanstveniki
Med fosili so znanstveniki odkrili jasne znake prednikov dveh velikih skupin sodobnih osmioglavcev: myopsidos, ki običajno živijo ob obali, in oegopsidos, ki živijo v globinah oceana. Obe skupini sta obstajali že pred 100 milijoni let. To pomeni, da je bila evolucija hobotnic ne le zgodnja, ampak tudi presenetljivo hitra in učinkovita.
„Ta odkritja so spremenila naše predstave o morskih ekosistemih v preteklosti,” pravi profesor Iba. »Osmioglavci so bili verjetno prvi hitri in pametni plavalci, ki so osvojili oceane, tako kot danes to počnejo sodobni veliki plenilci,« dodaja.
To odkritje ni le zanimiv podatek v znanstvenem članku: prisili nas, da na evolucijo morskega življenja pogledamo z novimi očmi. Kaže, kako so v času, ko so druge živalske skupine izumrle zaradi velikih ekoloških kriz, hobotnice ne le preživele, ampak so se uspele naseliti, prilagoditi in osvojiti svoje mesto v ekosistemu. To je nekakšna starodavna odpornost, ki se ohranja vse do danes.
Nenavadna bitja
Danes veljajo za neobičajna bitja: rešujejo probleme, se rešujejo iz labirintov, uporabljajo orodja, se maskirajo kot mojstri prevare, sanjajo… A zdaj je dokazano, da se njihova zgodovina ni začela šele v zadnjem času. Niso rezultat pozne evolucije, ampak nasledniki dolge sage preživetja, prilagajanja in prevlade.
Rezultati raziskave postavljajo nova vprašanja, na primer, kako so delovali morski ekosistemi pred množičnim izumrtjem. Medtem ko so amoniti in drugi giganti izginili, so hobotnice ostale tam kot tihe priče sprememb in se prilagajale ritmu planeta.
