Dr. Jose Viña svetuje, da je ključ do daljše življenjske dobe in skrbi za duševno zdravje načrtovanje časa za „dobro opravljanje stvari namesto za več stvari“.
V zadnjem stoletju se je pričakovana življenjska doba po vsem svetu eksponentno podaljšala. Španija je s povprečno pričakovano življenjsko dobo 84 let zdaj najdlje živeča država v Evropski uniji. Med dejavniki, ki so botrovali tem podatkom, je med drugim sredozemski način življenja, saj Španiji sledita Italija (83,8 leta) in Malta (83,6 leta).
Vendar pa ni več dovolj, da preprosto dočakamo 100 let in upihnemo svečke na torti. Malo je pomembno, če ne moremo biti čim bolj zdravi. Za to so zelo pomembne navade: raznolika in uravnotežena prehrana, redna telesna vadba in dober počitek. To so trije glavni stebri, na katerih poleg genetike temelji dolgoživost.
Čeprav so prehrana, telesna dejavnost in spanje ključni za zdravo življenje, obstaja še en pomemben dejavnik, ki je tesno povezan z obvladovanjem stresa in s tem z duševnim zdravjem: čas. Dr. Jose Viña v svoji knjigi „The Science of Longevity“ (Znanost o dolgoživosti) trdi, da ima to, kako upravljamo s svojim časom, resničen vpliv na staranje. Kako živeti, da bi se bolje postarali”.
„Seveda si ne moremo in ne smemo prizadevati za večno življenje, lahko pa se osredotočimo na polno in zadovoljno življenje,“ piše v svoji knjigi. Vendar pa dobro izkoriščanje časa ne pomeni, da ga zapolnimo z dejavnostmi, saj lahko tako zapademo v stanje nenehnega stresa in poslabšamo kakovost svojega življenja.
“Ne zapolnite svojega prostega časa z vedno več dejavnostmi. To je napačen način. Načrtovati dan pomeni skrbno izbrati, kaj morate storiti, da boste to lahko počeli počasi in dobro. Ne mislite, da se morate organizirati, da bi naredili več. To vas bo pripeljalo do absurda, do začaranega kroga, ko boste delali vedno več, dokler ne boste postali nori,” pojasnjuje doktor Vigna.
Čas, stres in dolgoživost
Prosti čas je pomemben za našo dolgoživost. Dr. Vigna zato svetuje, da je za podaljšanje življenja idealno načrtovati svoj čas tako, da „stvari počnete dobro, namesto da jih počnete več“.
Če se zavedamo, kako upravljamo s svojim časom, bomo verjetno povečali svojo produktivnost in hkrati zmanjšali raven stresa. Kronični stres lahko moti normalno delovanje telesa, poveča raven hormonov, kot je kortizol, in vpliva na imunski sistem.
Takšno stanje poveča ranljivost za nalezljive bolezni, srčno-žilne in prebavne težave. Poleg tega dolgotrajen stres prispeva k motnjam spanja, razpoloženja in sposobnosti koncentracije, kar poslabša kakovost življenja ter prispeva k telesnim in duševnim boleznim.
Obvladovanje stresa je pomembno, ker preprečuje razvoj telesnih in duševnih bolezni, povezanih z dolgotrajnim stresom, kot so srčno-žilne in prebavne motnje ter tesnoba. Poleg tega vam pravilno obvladovanje stresa omogoča, da se jasneje spopadate z vsakodnevnimi težavami in zmanjšate njihov negativni vpliv na vaše osebno in poklicno življenje.
