Ta gensko spremenjeni paradižnik obljublja koristi za zdravje, vendar sproža etična vprašanja: prehranski preboj ali sporno odkritje?
Nova sorta paradižnika povzroča razburjenje v kmetijskem in znanstvenem svetu: vijolični paradižnik, gensko spremenjena sorta, ki bi lahko bila kmalu na trgih v Avstraliji in po vsem svetu. Paradižnik je razvilo ameriško biotehnološko podjetje Norfolk Healthy Produce s sedežem v Davisu v Kaliforniji, njegov namen pa ni le spremeniti barvo sadeža, temveč tudi obogatiti njegovo hranilno vrednost.
Po poročanju avstralske radiotelevizije Australian Broadcasting Corporation je podjetje pri regionalnem regulativnem organu za hrano Food Standards Australia New Zealand (FSANZ) zaprosilo za dovoljenje za gojenje in prodajo paradižnika v Avstraliji. Če bo vloga odobrena, se bo prodaja lahko začela prihodnje leto, kar bo pomenilo pomemben mejnik za živilsko biotehnologijo v Oceaniji.
Vijolični paradižnik dolguje svojo nenavadno vijolično barvo integraciji dveh genov iz užitnih cvetov levjega zija (Antirrhinum majus). Ta gena paradižniku omogočata proizvodnjo antocianinov, močnih antioksidantov, ki jih najdemo v sadju, kot so borovnice, črno grozdje, češnje in jajčevci. Antocianini so povezani z različnimi koristmi za zdravje, od zaščite srca in ožilja do protivnetnih in protirakavih učinkov.
Za razliko od običajnega paradižnika, ki vsebuje antocianine le v lupini (in v minimalnih količinah), jih ta nova sorta proizvaja v celotnem mesu, kar mu daje boljše hranilne lastnosti. Rezultat ni le paradižnik privlačnega videza, temveč tudi funkcionalno živilo s potencialnimi preventivnimi lastnostmi proti kroničnim boleznim.
Super izdelek, ki so ga razvijali 18 let
Pot do tega paradižnika se je začela pred skoraj dvema desetletjema, ko je britanska znanstvenica Katie Martin iz centra John Innes začela raziskovati povečanje antocianinov v konvencionalnih pridelkih. Leta 2013 so bili na laboratorijskih rastlinah pridobljeni prvi uspešni rezultati, po več letih testiranja pa je bil paradižnik odobren za uživanje v Združenih državah Amerike.
Trenutno so vzorci majhni. Vendar se razmišlja o proizvodnji večjih velikosti.
Podjetje Norfolk Healthy Produce je od komercialne uvedbe pred dvema letoma na ameriškem trgu prodalo več kot 100.000 škatel in 13.000 paketov semen za domače vrtnarje. Dober sprejem je podjetje spodbudil k mednarodni širitvi, naslednja večja trga sta Kanada in Avstralija.
Kljub navdušenju v nekaterih krogih prihod vijoličnega paradižnika ni minil brez polemik. Avstralija je znana po strogi zakonodaji o gensko spremenjenih organizmih (GSO), javnost pa je do takšnih izdelkov previdna ali celo skeptična.
Do zdaj je bilo za gojenje odobrenih le nekaj gensko spremenjenih vrst: oljna ogrščica, bombaž, žafran, indijska gorčica, nekatere okrasne rastline in na bolezni odporna sorta banane. Za odobritev slednje sorte je bilo potrebno približno eno leto, še vedno pa jo preizkušajo v severnem in jugovzhodnem Queenslandu. FSANZ, ki deluje kot varuh avstralskega prehranskega sistema, pred izdajo odločbe opravi znanstveno oceno. Ta vključuje testiranje varnosti, vpliva na okolje in družbene sprejemljivosti.
Novo obdobje za pridelke in poskuse?
Pojav vijoličnega paradižnika odpira širša vprašanja o prihodnosti hrane. Ker podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti in prehranske težave ogrožajo kmetijske sisteme, so gensko spremenjeni pridelki možna rešitev. Vendar je še vedno ključnega pomena, da jih potrošniki sprejmejo.
Podjetje Norfolk Healthy Produce trdi, da njihov paradižnik ni le varen, ampak tudi potreben. “Prepričani smo, da hrana ne sme biti le dobrega okusa, ampak tudi zdrava. Ta paradižnik predstavlja novo generacijo izdelkov, ki so namenjeni spodbujanju zdravja, ne da bi pri tem žrtvovali okus,” je dejal tiskovni predstavnik.
Je nastopilo novo obdobje eksperimentiranja s pridelki?
Medtem se razprava nadaljuje: ali so avstralski potrošniki pripravljeni sprejeti paradižnik, ki ne le izpodbija tradicionalne predstave o lepoti, ampak tudi spreminja način razmišljanja o hrani? Odgovor na to vprašanje bo morda določil smer novega obdobja v prehrani, v katerem se znanost in narava združita v eni sami jedi.
