Poročilo izpostavlja posebej zaskrbljujoče ravni pri majhnih otrocih zaradi njihove občutljivosti in posebne prehrane.
Čeprav je nevidna, kemična onesnaženost vpliva na 8 od 10 živil. Nova študija CSIC razkriva, da več kot 85 % analiziranih proizvodov vsebuje vsaj en plastifikator.
Gre za kemikalije, ki se selijo iz plastičnih embalaž in povzročajo skoraj neopazno onesnaženje živil.
Poročilo izpostavlja posebej zaskrbljujoče ravni pri majhnih otrocih zaradi njihove krhkosti in posebne prehrane
Kemična onesnaženost: kaj pravi poročilo
Analiza je vključevala 109 vrst živil, ki se običajno uživajo v Sloveniji (mlečni izdelki, žita, meso, stročnice, sladkarije in hrana za dojenčke), in odkrila do 20 različnih plastifikatorjev.
To je vključevalo nadomestke ftalatov. Med glavnimi ugotovitvami študije je mogoče izpostaviti naslednje:
- Pri odraslih je povprečna dnevna izpostavljenost 288 ng/kg telesne teže, kar ne presega mejnih vrednosti EFSA.
- Pri otrocih od 1 do 3 let pa je bilo ugotovljenih 1155 ng/kg, pri novorojenčkih pa celo 2262 ng/kg, kar je posledica njihove nizke telesne teže in posebnih prehranjevalnih navad, kot so otroški prigrizki.
Katera živila so najbolj onesnažena
Meso je na vrhu seznama živil z največjo vsebnostjo plastifikatorjev, sledijo žita, stročnice in sladkarije. Tudi izdelki, pakirani v steklo, so pokazali onesnaženost, verjetno zaradi prevlek na kovinskih pokrovih.
Po mnenju Julio Fernández Arribas, glavnega avtorja študije IDAEA-CSIC, so v realnem okolju „majhni otroci izpostavljeni količinam, ki presegajo priporočene“, kar sproža opozorila o kumulativnem učinku na njihov razvoj.
V tem smislu se priporoča, da se ogrevanje hrane v plastičnih ali steklenih embalažah (pečica/mikrovalovna pečica) izogiba, saj lahko toplota do 50-krat poveča prenos toksinov.
Po drugi strani je priporočljivo izbirati posode iz keramike ali stekla brez prevlek za ogrevanje ali shranjevanje hrane ter dajati prednost svežim ali nepakirani hrani, da se zmanjša stik z embalažo, ki vsebuje plastifikatorje.
Študija tudi opozarja, da sedanja evropska zakonodaja ureja le migracijo snovi iz embalaže, vendar ne določa mejnih vrednosti plastifikatorjev v živilih.
Ethel Eljarrat, soavtorica poročila, poziva k „strožji zakonodaji, zlasti za zaščito najbolj ranljivih skupin“.
