Odkritje na obali Anglije dokazuje, da se industrijski odpadki v samo nekaj desetletjih spremenijo v trdne kamnine. To izjemno hitro nastajanje ne le izpodbija naše znanje o geologiji, ampak odpira tudi nov cikel nastajanja kamnin, ki ga je ustvaril človek: antropoklastični cikel.
Vekovno je nastajanje kamnin veljalo za proces, značilen le za geološke dobe. A zdaj je nepričakovano pojav začelo spreminjati to predstavo. V Angliji so znanstveniki dokumentirali, kako so se industrijski odpadki v manj kot 40 letih spremenili v trdne kamnine, kar je geologijo prisililo, da prizna novega glavnega akterja: človeško dejavnost.
Vrsta kamnine, rojena iz odpadkov
Vse se je začelo v Derwent House, umetnem hribu iz jeklarskih žlindre na obali Irskega morja. Tam so geologi odkrili strjene plasti, ki so vsebovale vse od pločevink za gazirane pijače do starih kovancev. Presenetljivo ni bilo le njihovo vsebino, ampak tudi hitrost procesa: le tri desetletja je bilo potrebno, da se je ta smet spremenila v pravo kamnino.
V raziskavi, ki sta jo opravila Amanda Owen in John Macdonald z Univerze v Glasgowu, so vzorce analizirali z elektronskim mikroskopom in drugimi naprednimi metodami. Potrdili so, da plasti niso bile le zgoščeni ostanki, ampak rezultat popolnega geološkega procesa litifikacije, tj. strjevanja.
Kako nastajajo antropoklastične kamnine
V normalnih pogojih litifikacija lahko traja milijone let. V tem primeru pa je reakcija med odpadki, bogatimi s kalcijem, železom ali manganom, in vlažnim morskim okoljem ustvarila „naravni cement“, ki je povezal industrijske delce in oblikoval strukture, zelo podobne sedimentnim kamninam.
Te nove formacije, imenovane antropoklastične kamnine, vsebujejo elemente, ki v naravi ne obstajajo, kot so fragmenti aluminija in drugi industrijski derivati. Čeprav so bile že odkrite na drugih mestih, kot je obala Baskije, je to odkritje posebno, ker vključuje predmete, ki omogočajo natančno datiranje procesa.
Geologija sedanjosti: planet, ki ga zaznamujemo
Hitrost, s katero nastajajo te kamnine, utrjuje idejo, da že živimo v antropocenu, obdobju, ko človek pušča sledove v plasteh Zemlje. To odkritje nas sili, da ponovno razmislimo ne le o hitrosti geoloških ciklov, ampak tudi o tem, kako ravnamo z odpadki na obali.
Znanstveniki opozarjajo, da ti procesi tudi zapirajo težke kovine in mikroplastiko, ki ostanejo v kamnu za prihodnje generacije. Tako se lahko tisto, kar se je zdelo le začasno onesnaženje, postane trajen del geološke kronike planeta. In vse to v manj kot eni generaciji.
