Julie Carrier, psihologinja za spanje, je bila članica skupine raziskovalcev Univerze v Montrealu UdeM kavini.
Kofein je ena izmed najbolj uživanih psihoaktivnih snovi na svetu, prisotna ne le v kavi, ampak tudi v energijskih pijačah, čaju, čokoladi in nekaterih gaziranih pijačah.
Kljub svoji priljubljenosti je nedavna študija, ki jo je opravila skupina raziskovalcev Univerze v Montrealu (UdeM), razkrila, da kofein ne vpliva le na spanje, saj povzroča nespečnost, ampak tudi moti procese okrevanja možganov ponoči.
Študija, ki razkriva nove učinke na možgane med spanjem
Raziskavo, objavljeno v reviji Nature Communications Biology, sta vodila Philipp Thölke in Karim Jerbi v sodelovanju z Julie Carrier, psihologinjo za spanje na UdeM. V tej študiji so z umetno inteligenco in elektroencefalografijo (EEG) opazovali vpliv kofeina na možgane med spanjem.
Raziskava je prvič dokazala, da kofein poveča kompleksnost možganskih signalov in okrepi kritičnost možganov med počitkom.
Ta faza kritičnosti je po mnenju Jerbija stanje ravnovesja med redom in kaosom v možganih, ki omogoča njihovo optimalno delovanje: »Je kot orkester: preveč tišine in nič se ne dogaja, preveč kaosa in nastane kakofonija. Kritičnost je srednja točka, kjer je možganska aktivnost organizirana in prilagodljiva. V tem stanju možgani delujejo optimalno: lahko učinkovito obdelujejo informacije, se hitro prilagajajo, učijo in sprejemajo odločitve.
Kofein moti okrevanje možganov
Carrier je po drugi strani poudaril: »Kofein stimulira možgane in jih pripelje v stanje kritičnosti, v katerem so bolj budni, pozorni in odzivni. Čeprav je to koristno za koncentracijo čez dan, lahko to stanje moti nočni počitek: možgani se ne bi ustrezno sprostili in obnovili.«
Ta ugotovitev je zaskrbljujoča, saj kakovost spanja neposredno vpliva na utrjevanje spomina in kognitivno okrevanje, ki sta bistvena za fizično in duševno dobro počutje.
Spremembe v možganskih ritmih
Študija je tudi pokazala, da kofein znatno spreminja električne ritme možganov med spanjem, zlasti v fazi brez hitrih očesnih gibov (NREM). Ta faza je ključna za kognitivno okrevanje.
Glede na rezultate kofein ni le zmanjšal počasnih nihanj, povezanih z globokim spanjem, kot so delta valovi, ampak je tudi povečal aktivnost beta valov, ki so običajno prisotni med budnostjo in mentalno aktivnostjo.
Jerbi je dodal: »Te spremembe kažejo, da je možgani, čeprav spijo, zaradi kofeina še vedno v bolj aktivnem in manj počitniškem stanju. Sprememba ritmičnih vzorcev možganov bi lahko bila ključna za razumevanje, kako kofein vpliva na nočno okrevanje možganov, kar bi lahko vplivalo na obdelavo spomina«.
Izrazitejši učinki pri mladih odraslih kavini
Študija je tudi ugotovila, da so bili učinki kofeina na dinamiko možganov izrazitejši pri mladih odraslih, starih med 20 in 27 let, v primerjavi s srednjimi leti.
Ta razlika je po mnenju raziskovalcev posledica večje gostote adenosinskih receptorjev v možganih mlajših oseb. Adenozin, molekula, ki se skozi dan kopičijo v možganih, povzroča občutek utrujenosti in olajšuje spanje.
Carrier je pojasnil: »Adenozinski receptorji se s starostjo naravno zmanjšujejo, kar zmanjša sposobnost kofeina, da jih blokira in izboljša kompleksnost možganov, kar bi lahko delno pojasnilo manjši učinek kofeina, opazen pri udeležencih srednjih let.«
Ne prekoračite priporočenega odmerka
Glede na široko razširjeno uporabo kofeina, zlasti med tistimi, ki se borijo proti utrujenosti, raziskovalci poudarjajo pomembnost razumevanja njegovih učinkov na možgansko aktivnost, tako pri mladih kot pri starejših odraslih.
Rezultati kažejo, da bi prekomeren užitek kofeina lahko imel posledice, ki segajo dlje od nespečnosti, in vplival na kakovost spanja in kognitivno okrevanje tistih, ki so odvisni od te snovi, da ostanejo budni.
