Od nekdaj človeštvo fascinira zlato Gobica, kar spodbuja iskanje načinov za pridobivanje tega plemenitega kovine. Tradicionalne metode so običajno zahtevale znatne finančne vložke in povzročale občutno ekološko breme. Nihče pa ni predvideval obstoja glive, ki proizvaja zlato.
Še bolj zanimivo je, da ta mikroorganizem prej ni bil povezan z metalurškimi procesi. Zaradi nedavnih znanstvenih odkritij je postal predmet pozornosti zaradi potencialnih aplikacij, ki presegajo laboratorijske okvire.
Katera gliva proizvaja zlato?
Raziskava, objavljena v reviji Nature Communications, se osredinja na sev Fusarium oxysporum – v naravi razširjene glive. Ta organizem, doslej znan po vplivu na poljščine, je razkril nepričakovano sposobnost: preoblikuje mineralne spojine v zlate delce.
Eksperiment pod vodstvom ekipe Commonwealth Scientific and Industrial Research Organisation (CSIRO) je glivo izpostavil prahu iz asteroidnega meteorita. Med procesom je gliva absorbirala minerale (železo, kalcij, aluminij) in na svoji površini generirala nanodelce zlata.
Odkritje je pomembno, ker ne razkriva le biološkega mehanizma interakcije s kovinami, temveč tudi naravni proces bioprecipitacije z obsežnimi aplikacijami.
Mehanizem preobrazbe
Fusarium oxysporum zazna in inkorporira zlato v svojo biološko strukturo. To sovpada s pojavom biogeokemičnega cikla zlata, kjer mikroorganizmi prispevajo k njegovi tvorbi, raztapljanju ali kopičenju v površinskih razmerah.
Analize razkrivajo, da glive sprožijo oksidacijo zlata, kar omogoča nastanek topljivih oblik, ki se nato ponovno strjajo. Ta dinamika je bila doslej premalo raziskana, saj je bila pozornost osredotočena na bakterije.
Podatki kažejo tudi korelacijo med raznolikostjo gliv v zlatodajnih območjih in koncentracijo kovine. Red Hypocreales (kamor spada Fusarium oxysporum) zavzema osrednjo vlogo v glivnih ekosistemih teh con.
Domaca aplikacija in industrijski potencial
Pojav spada v nastajajoče področje metaboličnega rudarjenja, ki preučuje uporabo živih organizmov za pridobivanje mineralov. V nasprotju z uničevalno tradicionalno rudarsko prakso ta tehnika ponuja okolju prijazen pristop.
Zanimiva je možnost reprodukcije procesa v nadzorovanih pogojih. Kultivacija Fusarium oxysporum ne zahteva kompleksnih naprav. Teoretično je mogoče proizvajati majhne količine zlata v laboratorijskih ali prilagojenih domačih okoljih z ustreznim mineralnim materialom.
Prihodnje perspektive Gobica
Pristop ne predstavlja le alternativno ekstrakcijsko metodo na Zemlji, temveč je uporaben tudi v vesoljski raziskavi. Podatkovna zbirka Asterank je identificirala deset asteroidov z viri v vrednosti nad 1,5 milijarde dolarjev. Sposobnost glive predelovati nezemeljske minerale odpira vrata metaboličnemu rudarjenju v vesoljskih misijah.
Čeprav je trenutna učinkovitost proizvodnje omejena, raziskovalci preučujejo gensko modifikacijo sevov za povečanje izkoristka. Vzporedno analizirajo njihovo vedenje v različnih substratih in okoljskih pogojih.
Integracija tega procesa v industrijo bi lahko vzpostavila nov ekstrakcijski model: manj invaziven, stroškovno učinkovit in razširljiv. To odpira pot raziskavam, kjer biotehnologija postane ključni akter v virski ekonomiji. Srednjeročno bi lahko raziskave glive-proizvajalke zlata spodbudile razvoj novih ekstrakcijskih tehnologij na osnovi manipulacije živih organizmov.
