Starši in vzgojitelji v vrtcih nam že od zgodnjih let vcepljajo, kako pomembno je umiti roke pred jedjo in ne vzeti v usta predmetov s tal. V odrasli dobi imamo že povsem jasno predstavo o tem, kaj je treba početi, česa ne smemo početi in zakaj to vpliva na naše zdravje. Recimo, da je treba uporabljati milo in umivati zobe, vodo iz reke pa je bolje ne piti. Kljub temu pa se zavedamo, da hygiena ni vedno pomenila zaščito pred okužbami.
Začetki higiene
Atributi grške boginje Higije, skodelica in kača, so postali simboli sodobne medicine. Nekatera vedenja, povezana s higieno, so nedvomno instinktivna, saj jih opazimo tudi pri živalih. Ptice in sesalci na primer čistijo svoja gnezda od iztrebkov, medvedi, jazbeci, lemuri in tapirji pa uporabljajo posebne stranišča. Ovce se izogibajo pašnikom z iztrebki, kar je eden od razlogov, zakaj severni jeleni in karibu selijo, saj želijo zaščititi svojo kožo pred paraziti.
Izraz »higiena« izhaja iz grščine: beseda, ki pomeni »zdravje«, je izpeljana iz imena boginje Higije, kar pomeni »zdrava«; kljub temu so ljudje že dolgo pred antiko poskušali preprečevati bolezni z različnimi ukrepi. Zgodovina higiene nas uči, da je uporaba orodij, kot so zobotrebci, obstajala že pri pračloveku, kar dokazuje tudi odkritje pred 1,77 milijona leti.
Poleg tega je pokop mrtvih prav tako predstavlja zgodnje higiensko vedenje človeka, čeprav so imeli ti običaji tudi druge mistične in verske razloge.
Osvobojena antika
V antični Grčiji je bila telesna higiena sestavni del kulture. Menijo, da se je higiena kot znanost pojavila pri starih Grkih, vendar so tudi Egipčani in Kitajci zagovarjali higieno kot temelj zdravja. Že v starem Egiptu so izdelovali prototip zobne paste, ki je vključevala različne sestavine, kot so korenine in goveja kopita. V Grčiji so higieno povezovali z močjo in lepoto, pri čemer so obvezno umivanje pred obrokom opisovali celo v literarnih delih, kot je Odiseja.
Temni vek
Med srednjim vekom se je higienske prakse znatno zmanjšale. Povezava med epidemijami in umazanijo ni bila takoj očitna, kar je vodilo do epidemij tifusa, kuge in črne kuge. Religija je imela močan vpliv na higieno; nekateri cerkveni voditelji so zavračali kopališča, medtem ko so drugi menili, da umivanje prispeva k boljšemu zdravju. Kraljica Elizabeta I. se je umivala le enkrat na mesec, kar je odražalo stanje higiene v tistem času.
Novo obdobje
Prelomna figura v zgodovini higiene je bil avstrijski zdravnik Ignaz Semmelweis, ki je ugotovil povezavo med umazanimi rokami in porodnimi okužbami. Njegovi poskusi so pokazali, da je umivanje rok v raztopini klorovega apna dramatično zmanjšalo umrljivost porodnic. Čeprav so njegovi dosežki sprva ostali neprepoznani, je kasneje pomen higiene in preprečevanja okužb postajal vse pomembnejši.
Znanstveniki, kot je Robert Koch, so nadaljevali raziskave mikroorganizmov, kar je pripeljalo do razumevanja, da bolezni ne prenašajo miasme, temveč konkretni patogeni. S to spoznanjem se je začela moderna doba higiene in dezinfekcije, kar je revolucioniralo zdravstveno varstvo in pripomoglo k izboljšanju javnega zdravja.
Higienska pravila se od antike niso bistveno spremenila. Danes se ponovno vračamo k osnovam: umij se, umij zobe, skrbi za čistočo telesa in las, ter pazi na kakovost pitne vode. Vendar pa znanost še naprej napreduje, odpira nova vprašanja in ponuja odkritja, ki bodo oblikovala našo prihodnost.
