Pred kratkim je bilo najdeno največje nahajališče zlata v zgodovini. Že zdaj so ga poimenovali supervelikan. Srečneži so Kitajci.
Skupina geologov je naletela na 40 zlatih žil. Glavni zaklad pa je še vedno skrit v notranjosti.
Po ocenah strokovnjakov je tu zlatih nahajališč za 83 milijard dolarjev, poroča kitajska tiskovna agencija Xinhua.
Strokovnjaki so opravili predhodno oceno nahajališča. Količina zlata je bila ocenjena na 1,1 tisoč ton. Za primerjavo: v celotni zgodovini človeštva je bilo izkopanih le 233 tisoč ton zlata.
Najdeno je bilo praktično v osrčju Kitajske – v okrožju Pingjiang v provinci Hunan. Pingjiang je nekoč slovel po kameljevem olju, ki so ga uporabljali za proizvodnjo kozmetike in čistil. Zdaj bo tu prava zlata mrzlica. Vendar pa bodo pri pridobivanju zlata sodelovala velika podjetja v državni lasti in ne navdušenci.
Koncentracija zlata je tu zelo visoka – 138 gramov zlata na metrsko tono rude, kar je več od povprečnih vrednosti, zabeleženih pri pridobivanju zlata. Zlate žile se nahajajo na globini približno 2 kilometra.
Do zdaj je bil največji rudnik zlata na svetu rudnik South Deep v Južni Afriki. Njegova količina znaša 1,025 tone zlata, kar je manj od kitajskega nahajališča.
Kitajska že proizvaja 10 odstotkov svetovnega zlata. Med petimi največjimi rudarji zlata so še Rusija, Indonezija in Čile.
Zakaj je zlato na Zemlji tako redko
Zlato je dvakrat dragocena kovina tudi zato, ker je kozmičnega izvora. Zlato ne nastane v Zemljini notranjosti – za to ni dovolj temperature in tlaka.
Poleg tega je celo v globinah navadnih zvezd, kot je naše Sonce, dovolj energije za nastanek elementov na ravni železa. Težji elementi Mendelejeve tabele nastanejo v eksplozijah supernov ali ob trkih nevtronskih zvezd.
Zlato je torej na Zemljo prišlo na dva načina. Prvi je iz tako imenovanega protoplanetarnega diska. Okoli našega Sonca se je vrtel takšen disk plina in prahu, iz katerega so se pozneje začeli zbirati planeti. Drugi način je, da so zlato prinesli meteoriti. V zgodnjih dneh našega planeta je bila Zemlja izpostavljena pravemu bombardiranju z meteoriti. In del snovi so nam prinesli prav ti meteoriti.
Mimogrede, zlata je na našem planetu v primerjavi z večino povprečnih eksoplanetov zunaj osončja razmeroma veliko. Sonce je nekoč nastalo z eksplozijo več supernov, ki so našemu planetu dale toliko težkih elementov, med njimi tudi dragoceno kovinsko zlato.
Pravzaprav so številni sodobni asteroidi, na primer tisti v asteroidnem obroču med Marsom in Jupitrom, polni dragocenih kovin. Asteroid Psyche, katerega vrednost je enaka sodobnemu svetovnemu gospodarstvu za 100 tisoč let.
Zakaj zlato pogosto najdemo globoko v Zemljini notranjosti, čeprav tam ne nastaja?
Ker je tja prišlo zgodaj, nato pa so ga prekrile plasti prahu in snovi.
Dragi kamni, na primer diamanti, pa so pravkar nastali v drobovju našega planeta. Zemeljski tlak je dovolj velik, da se ogljik stisne v diamant. Zato so diamanti nastali v plašču in so povsem zemeljskega izvora.
