Vsakodnevno vedenje, ki lahko z vidika psihologije razkrije veliko več kot motnjo oblačil . Anksioznost, stres, utrujenost ali preproste navade.
Psihologija analizira vsakodnevno vedenje, ki na prvi pogled morda ostane neopaženo. Eno od njih je navada, da na stol zlagamo oblačila, na videz trivialna gesta, ki v sebi skriva globok pomen. To vedenje, ki se ponavlja v številnih argentinskih gospodinjstvih, lahko odraža utrujenost, izogibanje čustvom ali celo potrebo po obvladovanju.
Kaj po mnenju psihologov razkrivajo nakopičena oblačila?
Ena od najpogostejših razlag je povezana z odlašanjem. Tisti trenutek, ko se odločite, da boste pulover ali jakno „odložili pozneje“, se lahko ponovi tolikokrat, da stol na koncu postane le še en kos pohištva v omari.
„Um, preplavljen s tisoči misli in obveznosti, tudi najpreprostejše dejavnosti dojema kot izčrpavajoče ovire,“ podrobno opisuje študijo Klinični kognitivizem, ki jo je Salvatori objavil leta 2017. To vedenje povezuje z visokimi stopnjami stresa in tesnobe.
Zakaj ljudje odlašajo z minimalnimi opravili, kot je razvrščanje oblačil?
Po podatkih kognitivne psihologije osebe, ki trpijo zaradi odlašanja, običajno odlagajo naloge, tudi če so hitre ali preproste. Neurejenost na stolu lahko simbolizira nerešena dejanja, potlačena čustva ali preprosto možgane, ki potrebujejo počitek. Fraza „to bom odložil pozneje“ postane mantra, ki se nikoli ne uresniči. Rezultat je viden: kup oblačil, ki se kopičijo, kot da so nerešene misli.
Ali je zunanji nered odraz notranjega kaosa?
Velikokrat tisti, ki pridejo domov iz službe ali šole, nimajo niti energije, da bi obesili majico. Ta duševna utrujenost spremeni stol v vmesni prostor, kjer tisto, kar ni ne čisto ne umazano, čaka v nedogled. „Ne gre samo za lenobo. Pogosto je to opozorilni znak,“ je poudarjeno v študiji. Neurejenost deluje kot ogledalo: ko je notranji svet neurejen, začne to neurejenost odsevati tudi okolje.
Kaj pa, če gre preprosto za navado?
Nekateri ljudje so odraščali v okolju, kjer red ni bil prednostna naloga. Zanje prenapihnjen stol predstavlja sprejemljivo rutino, vmesno točko med udobjem in kaosom. Kadar vsakdanje življenje ne omogoča organizacijskih ritualov, funkcionalnost prevlada nad idealom reda. V takšnih primerih stol ni moteč: je tam, kjer opravlja praktično vlogo, ne da bi bil vir krivde.
Kakšna je povezava med neredom, stresom in tesnobo?
Nacionalni inštitut za staranje je preučil, kako lahko kaotični prostori povečajo raven tesnobe, motijo spanje in celo vplivajo na telesno težo. Kadar je v hiši nered, možgani čutijo, da se ne morejo sprostiti. Neurejenost je lahko način, kako navzven pokazati zmedeno čustveno stanje. Neurejeno okolje postane podaljšek psihičnega nelagodja.
Ali lahko obstaja čustvena navezanost na oblačila?
Po mnenju angleške psihologinje Emme Kenny je veliko ljudi čustveno navezanih na oblačila. Vsaka majica ali par hlač lahko predstavlja neko obdobje, spomin, pomemben trenutek. Če jih ne hranimo, je to lahko nezavedni način, da ne pustimo preteklosti.
„Izogibanje pospravljanju, puščanje na prostem je lahko nezavedni način, kako se ne spoprijeti z določenimi spomini,“ pravi Kenny. Tako se nered iz mehanskega dejanja spremeni v tiho čustveno sporočilo.
V nekaterih primerih je razlaga veliko preprostejša. Stol z oblačili na njem je praktična bližnjica: nanj odložite tisto, kar boste kmalu spet uporabili. V tem ni konflikta, le funkcionalnost. Odlaganje in snemanje ves čas vključuje tudi napor.
Psihologija jasno kaže, da te analize niso univerzalna pravila. Vsak človek ima svoje navade, oblike organizacije in vsakodnevno realnost.
